|
|
Nikoli ni prezgodaj za pogovor o odgovorni spolnosti
|
Nikoli ni prezgodaj za pogovor o odgovorni spolnosti
Da življenje hitro teče, se zavemo, ko na vsem lepem opazimo, kako se naš princ spogleduje s sosedovo princesko. Po naključju ujamemo telefonski pogovor ali pa nas fant kar naravnost zaprosi za nekaj več denarja, ker da je v kino povabil dekle. Smo navdušeni, ker je otroku srček prvič zaigral in ker mu zaupamo, ali smo prej prestrašeni, ker ne vemo, ali se bo vse skupaj končalo zgolj pri držanju za roko in poljubu? Raziskave kažejo, da pristnejši ko je naš stik z otrokom že v ranem otroštvu, več ko je med nami odkritih pogovorov in spoštljivejši ko je partnerski odnos med mamo in očetom, kasneje se najstniki odločajo za prvi spolni odnos in resneje vzamejo kontracepcijo. Pri trinajstih ali štirinajstih smo glede spolne vzgoje že malce pozni, vendar pa vlaka, na katerega lahko v neskončnost nalagamo pozitivna sporočila za naše otroke, na srečo ni mogoče zamuditi.
Epidemija iz ZDA nas ni dosegla
Veseli smo lahko, da naši najstniki odraščajo v socialno in zdravstveno ozaveščeni Sloveniji. To, med drugim, dokazujejo tuji strokovnjaki, ki so vedno znova navdušeni, kako dobro imamo urejeno izobraževanje o spolnosti po šolah in šolskih zdravstvenih dispanzerjih, zaradi česar problem spolnosti pri vse mlajših najstnikih verjetno nikoli ne bo dosegel epidemije tako kot v ZDA. Še vedno pa nas, kakor ugotavljata dr. Zalka Drglin in Barbara Mihevc Ponikvar z Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZRS), čaka veliko dela pri dodatnih programih, usmerjenih v skupine mladostnikov z bolj tveganim vedenjem, na katerega vplivajo slabši družbeni položaj družine, manjša pričakovanja staršev in manj zahteven šolski program, ki ga obiskuje najstnik.
Četrtina petnajstletnikov je že imela spolni odnos
To je pokazala mednarodna raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, ki je pod okriljem IVZRS potekala leta 2010. Narejena je bila na vzorcu učencev in dijakov, starih 11, 13 in 15 let, na vprašanja o spolnem vedenju pa so odgovarjali samo petnajstletniki.
Spolne odnose je torej že imelo 28 odstotkov petnajstletnikov, več fantov (32 odstotkov) kot deklet (25 odstotkov). Seveda je starost nižja kot pred desetletjem, kar je povezano z bolj tveganim spolnim vedenjem in s tem z večjim tveganjem za mladostniško nosečnost in spolno prenosljive okužbe. Kot kaže, se tega zavedajo tudi najstniki. Večina (kar 85 odstotkov) tistih, ki so že imeli spolne odnose, je namreč uporabila - sami ali pa njihov partner - pri zadnjem spolnem odnosu vsaj eno od kontracepcijskih metod, 15 odstotkov pa jih ni uporabilo zaščite. Med prvimi jih je 90 odstotkov uporabilo eno od zanesljivih metod, kontracepcijske tablete, kondom ali katerokoli od teh dveh zaščit v kombinaciji z drugimi metodami. Drugi so se večinoma zanašali na prekinjen odnos. Drglinova in Mihevc Ponikvarjeva ugotavljata, da je pri nas premalo zaživela uporaba dvojne zaščite, hormonske kontracepcije in kondoma, ki varuje pred spolno prenosljivimi okužbami.
Socialno-ekonomski položaj je pomemben!
Spolne odnose je imelo 15 odstotkov gimnazijcev, 34 odstotkov tistih, ki obiskujejo srednje tehnične šole, in 48 odstotkov petnajstletnikov, ki hodijo na poklicne šole. Delež mladostnikov, ki so pri zadnjem spolnem odnosu uporabili eno od zanesljivih metod kontracepcije, je bil najvišji, 85,7 odstotka, pri družinah z visokim socialno-ekonomskim položajem, najnižji, 61,5-odstoten, pa pri otrocih socialno in ekonomsko šibkih družin. Podobno je veljalo tudi za uporabo kondoma pri zadnjem spolnem odnosu.
Med mladostnicami vse manj nosečnic
Da se starost, pri kateri začnejo najstniki spolno življenje, spušča, gre pričakovati, vendar pa smo lahko veseli, ker se je v zadnjem desetletju povečal delež mladostnikov, starih do 19 let, ki uporabljajo kontracepcijo. Zgolj uporaba kontracepcijskih tablet pri mladostnicah je v zadnjih 15 letih porasla za trikrat, kar se kaže v upadu števila mladostniških nosečnosti. V začetku 80. let se je rodilo več kot 35 otrok na tisoč mladostnic, v zadnjih letih se jih rodi od pet do šest. Delež mladostnic med porodnicami je manj kot dva odstotka, kar nas uvršča med države z najnižjimi stopnjami rodnosti mladostnic v Evropi. V tem času je zelo upadlo tudi število dovoljenih splavov mladostnic.
Poglavitno vlogo igrajo starši in vrstniki
Večina otrok dobi prve spolne informacije doma. Starejše raziskave pri nas so razkrile, da je najbolj zaželeni spolni informator mati, saj je tudi v resnici tista, ki največ »ve in pove«. Očetje pri spolni vzgoji manj sodelujejo, kaj več si želijo slišati od njih predvsem sinovi.
Hčere se od mater veliko naučijo že ob njihovem doživljanju ženskosti in z njo povezane spolnosti. Tudi zato je zelo pomembno, da mati sprejema svoje telo, ga posluša in neguje ter se o tem s hčerko odkrito pogovarja. Kramljanje o prvi menstruaciji, prvi ljubezni, pa tudi grenkih razočaranjih, ali denimo kontracepciji je lahko povod za zanimiv »ženski« večer in prav bi bilo, če bi k podobni obliki druženja in kramljanja, morda ob ribolovu ali pranju avtomobila, očetje čim večkrat povabili sinove.
Največ, 40,2 odstotka, anketiranih otrok je od staršev dobilo prve informacije med 10. do 12. letom starosti, 17,6 odstotka pa šele po 12. letu. Samo v 14 odstotkih so dali pobudo za razgovor o spolnosti starši sami.
Čas je torej, da starši prerastemo prepričanje, da je pravi čas za prve spolne informacije puberteta in da je dovolj pojasniti nekaj splošnih dejstev o zanositvi, menstruaciji in nevarnosti prezgodnjega spolnega odnosa. Da zanemarjamo dejstvo, da otroke za odgovorno spolnost vzgajamo od rojstva dalje, ugotavlja tudi dr. Zalka Drglin: »Starši svojim otrokom že od malega sporočajmo, da so posebni, dragoceni, vredni spoštovanja in ljubezni sami po sebi, stisnimo jih v objem: 'Ti si moj čudoviti fantek, moja čudovita punčka.' Hkrati pa jih tudi omejujmo, kjer je pomembno postavljati meje neželenemu vedenju in ravnanju, in jih spodbujajmo, da se bodo razvili v samozavestne ljudi, ki znajo spoštljivo živeti s seboj, z drugimi in soustvarjati skupnosti.«
Bodimo dober zgled!
Drglinova poudarja, da večji delež vzgoje starši opravimo z dejavno prisotnostjo v otrokovem življenju, saj otrok ob nas in ob našem zgledu razvija odnos do lastnega telesa, do spolnosti, do ženskosti in moškosti. Dobro se je vprašati: Kakšno pa je moje doživljanje spolnosti? Kaj menim o podobah, ki jih širijo mediji? S svojim življenjem pričamo o tem, kaj pomeni ljubiti, kaj so strast, poželenje, užitek, kaj je narobe in kaj je dobro in prav. »Poglejmo z otroškimi očmi in poslušajmo z otroškimi ušesi, ko opazuje in čuti starša. Kaj mu besede in govorica našega telesa povedo o ženskah in moških, o ljubezni in spolnosti: govorijo o pozornosti do drugega, o radostih dotika in objema, o spoštovanju, o medsebojne naklonjenosti?« usmerja naša sogovornica in še opozarja, da postanejo v mladostništvu ob starših pomembni tudi drugi. Med svojimi vrstniki, v šoli, po televiziji, iz filmov, revij, z rabo interneta otroci in mladostniki spoznavajo tudi druga, morda precej drugačna sporočila o odnosih med spoloma, o spolnosti, o ljubezni.
Vedno bom tukaj zate!
Množična kultura vse prepogosto, žal, ukazuje: »Uživaj!« ljubezen pa enači s seksom. Morda premalo zaupamo v moč pogovorov o tovrstnih temah, ko so otroci in mladostniki odprti zanje. Če spremljamo, kaj naši mladostniki berejo, s kom se družijo, kaj jih zanima, kje se iščejo in kje se najdejo, bomo lažje znali reči pravo besedo ob pravem času in molčati ob pravem trenutku. Pomembno je torej negovati stik, se iskreno zanimati za otrokovo razmišljanje, doživljanje, kot to počnemo pri ljubljenih odraslih, torej do meja, ki jih postavlja, ko trkamo na vrata v njegov svet. Svojega otroka skozi odraščanje spuščajmo na rahlo in z zaupanjem, pozorni bodimo na znake, da se morebiti kaj zapleta, in mu ob tem dajmo vedeti: tu sem, če me potrebuješ. »Če pogovor ne steče, bo morda že kar veliko, če bo mladostnik vsaj poškilil v knjigo, ki smo jo 'pozabili' na mizi,« svetuje Drglinova, kadar vse drugo odpove.
Kakor ga bomo spoštovali mi, tako bo spoštoval druge!
Najpomembnejše pa je mladostnika spoštovati in mu priznavati, da je naš in da postaja sam svoj. Izbiral bo in odločal se bo sam, in to je povezano z njegovo odgovornostjo in dobro informiranostjo. Naloga nas staršev je, da mu pomagamo ustvarjati podlago za to, da bo svoje ravnanje zmogel pretehtati z vidika svojega in skupnega dobrega, da bo dobro informiran, med drugim tudi o varni spolnosti, in da bo v premislek vključil partnerja ali partnerico. »To je morda ob vstopu v aktivno spolno življenje celo odločilnejše kot leta, ki jih šteje posameznik ali posameznica,« še razmišlja dr. Zalka Drglin.
Tekst: MARIJANA MANDIĆ, Foto: Dreamstime
 |
