|
|
Kaj storiti, ko je preprosta abeceda velika težava?
|
Kaj storiti, ko je preprosta abeceda velika težava?
Starši ne pričakujemo, da bo imel naš šolar težave z branjem. Morda ne bo imel rad matematike ali književnosti, branje bo pa ja osvojil! Pa je že tako, da ima kar od 5 do 10 odstotkov otrok disleksijo, specifično učno težavo, delno nevrološkega izvora, zaradi katere zamenjujejo črke, jih napačno izgovarjajo oziroma imajo na splošno težave z govorjenjem, morebiti so tudi pozabljivi. Razvojna motnja spremeni življenje staršem, saj se morajo z otrokom veliko ukvarjati, in je zanimiv izziv za učitelja, ker mora program prilagoditi tako, da mu bo otrok s specifičnimi učnimi težavami lahko sledil.
Kako naj vem, ali je disleksija?
Kot smo že nakazali, je disleksija skupek težav, ki jih ima otrok z branjem, pisanjem, pravopisom in tudi računanjem, skratka z dejavnostmi, ki jih vodi leva možganska polobla. Če niso sposobni napisati več kot nekaj vrstic naenkrat ali kake napisane besede ne znajo prebrati oziroma je uganiti, ne morejo pokazati resničnega znanja in razumevanja snovi, tudi če imajo sicer povprečne ali nadpovprečne intelektualne sposobnosti. So pa lahko izrazito domiselni pri diskusijah v razredu. Mnogim od njih namreč učinkoviteje deluje desna možganska polobla. Prav pri njih je navadno opaziti dobršno mero kreativnosti.
Poglejmo si natančneje, s katerimi specifičnimi učnimi in vedenjskimi težavami se ti otroci srečujejo. Zapisal jih je dr. Gevin Reid, škotski psiholog, ki razvija učne programe za učitelje, piše in izdaja knjige, raziskuje ter se udeležuje svetovalnih dejavnosti, povezanih z disleksijo.
Otrok in branje:
- Težave v prepoznavanju glasov, kombinacij črk, ki jih sestavljajo, in njihovo pomnjenje ter uporaba v besedi.
- Težave pri usvajanju glasov in črk iz zaporedja v besedi.
- Nadomeščanje ene besede z drugo pri glasnem branju, npr. avto namesto kombi.
- Težave v prepoznavanju in tvorjenju rim.
- Počasno in zatikajoče se branje.
- Otrok ne bere z veseljem.
Otrok in pisanje:
- Otrok ima težave pri pomnjenju pravopisnih pravil.
- Fonološke napake v črkovanju.
- Črke niso v pravem zaporedju.
- Nedosledna raba velikih in malih črk.
- Odpor do pisanja daljših besedil, kar ima za posledico pisni izdelek, ki ni v sorazmerju z otrokovo sposobnostjo ustnega izražanja in dejanskega razumevanja teme.
- Včasih nenavadna drža peresa ali nenavadna drža pri sedenju.
Otrok in spomin:
- Slab kratkoročni in delovni spomin, posledica so težave v pomnjenju seznamov in navodil.
- Otrok kaže tudi znake slabega dolgoročnega spomina, ki so posledica zmedenosti ali neustreznih učnih strategij ali slabe organizacijske strukture.
Otrok in organizacija:
- Slabe organizacijske strategije za učenje - podatke zamenjuje ali napačno razume.
- Slaba organizacija učnega časa, gradiva, opreme in predmetov, ki jih otrok potrebuje pri učenju (na primer pozabi zvezek za domačo nalogo).
Otrok in motorični razvoj:
- Otrok ima težave s koordinacijo in opravili, kot so zavezovanje vezalk na čevljih.
- Zaletavanje v opremo v razredu, spotikanje in pogosto padanje.
Otrok in govorni razvoj:
- Zamenjava podobnih glasov.
- Slaba izgovarjava.
- Težave s povezovanjem glasov v besede.
- Slabo zavedanje ritma.
- Slaba sintaktična zgradba (na primer slab besedni red v povedi).
- Težave v poimenovanju.
Lahko otrokove težave prepoznamo v predšolskem obdobju?
Lahko, že v predšolskem obdobju so za otroka z disleksijo značilne predvsem naslednje težave. Tudi te je opisal dr. Gavin Reid:
- Otrok je pozabljiv.
- Ima težave pri govorjenju.
- Če se že uči črke, jih zamenjuje.
- Zamenjuje besede, ki podobno zvenijo, ima težave pri pomnjenju črk abecede in zaporedju črk.
- Če je disleksija v družini, je večja verjetnost, da jo ima tudi otrok.
- Otrok ima težave s koordinacijo, nehote se denimo zaletava v mize, stole.
- Slabo ima razvite finomotorične spretnosti, kot je denimo zavezovanje vezalk na čevljih.
- Počasi se odziva na naloge.
- Otrok ne vztraja dalj časa pri eni nalogi.
Kako naprej?
Starši in učitelji, ki opazijo, da nekatere naloge povzročajo otroku stisko, zmedenost, imajo vedno priložnost, da se pogovorijo z učiteljem oziroma starši ter s strokovnimi delavci. Otrok z disleksijo kaže odpor do šole, strah ga je branja, ne zmore organizirati svojega dela, ob vsem tem pa je morda tarča posmeha sošolcev in v najslabšem primeru tudi učitelja. Otroci s specifičnimi učnimi težavami so pogosto označeni za lene in površne, zato se znajdejo v strupenem začaranem krogu. Nikar torej ne stiskajte pesti v upanju, da bo minilo samo od sebe. Otrok naravnost potrebuje diagnozo, ki je za vse - še najbolj pa za otroka - veliko olajšanje. Zakaj?
Otrokov uspeh je v prvi vrsti odvisen od njegovega samospoštovanja, to pa ob težavah, ki se pojavljajo že na začetku šolanja, vztrajno kopni. Le kako ne bi, ko pa je otroku nerodno, ker proti koncu prvega ali drugega razreda še vedno ne more prebrati besede »muca« in ne zmore rešiti preproste matematične uporabne naloge, saj preprosto ne razume navodil?
Pomoč v šoli
Za otroke z disleksijo so pri nas sprejeta navodila za prilagojeno izvajanje programa osnovne šole z dodatno strokovno pomočjo. Tako imajo ti otroci pravico do intenzivnejše pomoči in prilagoditev v okviru rednega šolanja. Imajo več časa za pisanje, pišejo lahko z računalnikom, znanje izkažejo ustno, v dveh delih itd. Nikoli ne smemo otroka kregati zaradi nečesa, česar ne zmore! Lahko mu samo pomagamo. In nikoli se ne jezimo, če je v razredu vašega otroka učenec s posebnimi potrebami. Učitelj, ki zna dobro delati z otroki s posebnimi učnimi težavami, bo bolje pomagal vsem otrokom v razredu. Pravočasna pomoč pa je odločilnega pomena za to, da se otrok ne bo ukvarjal samo z učnimi težavami, ampak bo vzporedno razvijal tudi svoja močna področja.
Dom naj bo najprej dom
Podobno kot učitelj v šoli naj bi bili otroku v oporo tudi starši doma, z eno samo izjemo: dom ne sme postati otrokova druga šola, temveč mora ostati podporno okolje. Za nezavedno učenje obstaja veliko možnosti: že na družinskih izletih lahko utrjujete na primer hitrost predelovanja podatkov, spomin, organizacijo in branje. Med obiskom muzeja, nakupovanjem ter z besednimi in slikovnimi igrami se bo otrok tako rekoč kratkočasil in hkrati utrjeval šolske dejavnosti.
Novost
Metoda REI za odpravljanje disleksije
Teorija REI predstavlja povsem nov pogled na človekovo psiho, prvič in edinkrat pa jo je slovenski anonimni avtor, pod imenom Eros, predstavil leta 2010 v knjigi [psi]. REI razkriva, da opravljamo vse miselne procese s tremi miselnimi razumi, raciom (logično analitično razmišljanje), emociom (razmišljanje v slikah) in instinktom (občutki in strah). Odvisno od tega, kaj pri kom prevladuje, se lahko vsakdo izmed nas prepozna v enem od 12 značajev, ki ostane nespremenjen vse življenje. Otroci z disleksijo imajo prevladujoč emocio in slabše razvit racio, ki ga branje od nas zahteva. To pomeni, da ob branju prehitro naredijo slikovni zaključek. Stavek »Luka je pojedel banano« zlahka preberejo »Luka je jedel banana«, saj ne zmorejo razumsko oziroma analitično potovati od črke do črke.
Da bi okrepili otrokov racio, Eros predlaga trening branja s pomočjo številk, ki delno nadomestijo abecedo. Tako si otrok besed ne more več »izmišljati«, menjati korenov ali ugibati vnaprej, kaj bo v stavku pisalo, pač pa mora sleherni številčni izraz najprej spremeniti v črko in potem v besedo.
Primer: beseda jezdec se v novi abecedi REI za otroke z disleksijo piše 11e24d6c.
Branje je na začetku počasno, vendar pravilno. Z rednim branjem, vsak dan po pol ure, šest mesecev, otrok dobro strenira racio, napredek pa je zaznati tudi pri pomnjenju in razumevanju prebranega. Četrtošolec Luka, sin Erosovega prijatelja, ki v tretjem razredu branja še ni zmogel, je po šestmesečnem trdnem delu na tiskovni konferenci navzočim tekoče prebral stran v knjigi!
»Študija prvih otrok kaže, da so vsi branje bistveno izboljšali, in celo, da bo disleksija pri njih vsak čas izzvenela. Prepričan sem, da je metoda vredna vse pozornosti, in pozivam kolege specialne pedagoge, psihologe, socialne pedagoge in druge, ki se srečujejo z disleksijo, da se z njo seznanijo,« je na predstavitvi metode REI dejal Matic Munc, univ. dipl. psiholog, vodja psihosocialne svetovalnice Akcija!.
Avtor revolucionarne metode, Eros, je na spletni strani knjige www.psi/forum/disleksija izčrpno pojasnil novi pogled na disleksijo s teorijo REI in javnosti omogočil brezplačen dostop do metode in vseh potrebnih vaj za osebno uporabo. Pisateljica Svetlana Makarovič je ob tej priložnosti ponudila uporabo svojih besedil, strokovnjaki s področja psihologije pa so ustanovili skupino za pomoč pri uveljavitvi nove teorije REI.
Dobro je vedeti!
Disleksijo so imeli Albert Einstein, George Washington, Tom Cruise, ali denimo v Angliji kar 40 odstotkov sposobnih milijonarjev. Da, kljub disleksiji lahko otrok doseže želeno izobrazbo in uspe v življenju.
Tekst: MARIJANA MANDIĆ, Foto: Dreamstime
 |
